Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?

Dobrota in hudobija si nista nikoli zelo daleč narazen. Blizu tistega, ki nesebično deli iz svojega, se vedno najde tudi kdo, ki mu je to odveč in si predstavlja, da je prava medčloveška lega lahko zgolj strogost ter lekarniška natančnost, po možnosti enako skopuška za vse. Človeštvo, kljub oglaševani karitativnosti, danes dejansko pozablja na dobroto. Dobrota ni čudovita nova hiša, ki jo neka televizijska družba postavi družini, ki je sicer že tudi prej imela svoj dom. Takšna dobrodelnost je kvečjemu posmeh milijonom brezdomcev po svetu …

Dobrota sprejema vse, tudi tiste, katerih življenjski slog nam vzbuja odpor, ali morda prav te še najbolj. Prva stvar, ki se jo moraš naučiti, če želiš biti dober je, da po Jezusovem zgledu pozabiš na tisto, kar si imel za družbeno pravično. Kakorkoli čudno se to sliši, vendar tako je. Jezus je pomagal in sprejemal vsem ter s tem povzročal razburjenje v okolju. Tudi ostali Judje so poznali dobrodelnost. Vendar ne tako kot on, ne za cestninarje, pocestnice in tujce.

Iskrena dobrota žal pokaže najprej na tisto, ki ni takšna.